V katerem obdobju človekovega življenja se ta prispodoba pojavi, ni mogoče natančno dognati, nedvomno pa sega še daleč v prazgodovinski čas. Že Stara zaveza nam npr. poroča, da je imel Mojzes »rogato obličje« (ok. 1250 pr. Kr.), ko se je po srečanju z vrnil z gore Sinaj. V grškem prevodu Sv. pisma, imenovanem septuaginta, je to mesto smiselno prestavljeno v pomen, da je Mojzesov obraz sijal; latinski prevod vulgata pa znova uporabi prispodobo o rogovih (facies cornuta)32.