V verovanju človeka se je takšna predstava o medsebojnem oplajanju prvin neba in zemlje kot osnovnem počelu rodovitnosti oz. rasti ohranjevala potem še skozi vse velike omike ‒ od Mezopotamije in Egipta do Grčije, Rima ter Indije ‒ kljub množici vseh mogočih božanstev in polbožanstev. Vidni dejavnik v tem kozmičnem razmerju sil neba in zemlje, ki spodbuja na zemlji rast, so sončni žarki. Njihova prispodoba v človekovih predstavah so rogovi.