Vsa rast v naravi, od katere je odvisno človekovo življenje, izhaja iz spojitve prvin neba in zemlje. Sonce sije na zemljo in zbudi njeno rodovitnost, ki je osnova vsega življenja. V verovanju človeka se je takšna predstava o medsebojnem oplajanju prvin neba in zemlje kot osnovnem počelu rodovitnosti oz. rasti ohranjevala potem še skozi vse velike omike ‒ od Mezopotamije in Egipta do Grčije, Rima ter Indije ‒ kljub množici vseh mogočih božanstev in polbožanstev.