Vendar pa nas kljub takšnemu stanju le osupne trditev, ki jo o tej pripovedki izreče znani narodoslovec (1971) na zborovanju jugoslovanskih folkloristov v Bovcu:22 »V zvezi z znamenito Dežmanovo zgodbo o Zlatorogu, ki je nedavno obhajala stoletnico objave in ki je po Baumbachovi in pri nas po Funtkovi zaslugi še bolj zaslovela, bomo morali radi ali neradi priznati, da gre pravzaprav za spretno literarno mistifikacijo.« Vendar pa tudi ta navedba ni v ničemer dokazljiva. Človek se sploh vprašuje, kakšen namen bi lahko imel ‒ sprva zavzet slovenski politik, že leta 1861 pa povsem na nemški strani zatrjujoč, da je nemška kultura višja od slovenske ‒ ko je leta 1868 priredil Zlatoroga v čudovito zgodbo in jo predstavil javnosti kot dobeseden nemški prevod slovenskega izvirnika.