Še pred tem pa ugotavlja, da ima pripovedka o Zlatorogu in zakladu pod Bogatinom svoje staro bajeslovno jedro in mlajši zgodovinski okvir in da se je morala oblikovati med našim ljudstvom zelo dolgo (str. 130). Iz dolge razprave pa nič ne izvemo o tem, kaj naj bi bilo v Dežmanovem zapisu »kontaminiranega« in »močno prestiliziranega« ali celo »zmaličenega«. Zdi se, da je Mahničeva trditev o nepristnosti Dežmanovega zapisa odpravila še zadnji dvom in da je odslej v strokovnih krogih ta zapis dokončno obveljal za umetniško priredbo pripovedke o Zlatorogu.