V svoji razpravi o čudežni triglavski roži (1950)20 navaja: » je nekdaj samostojno ljudsko 19 A.: Der Schuss des wilden Jägers auf den Sonnenhirsch; v: Zeitschrift für Philologie 1,, 1869, str. 90 in 126 sl. 20 J.: Roža Mogota, itm. str. 125-36 pripovedko o Zlatorogu kontaminiral in močno prestiliziral, tako da imamo danes opraviti z na pol umetno, individualno tvorbo (str. 134).« Še pred tem pa ugotavlja, da ima pripovedka o Zlatorogu in zakladu pod Bogatinom svoje staro bajeslovno jedro in mlajši zgodovinski okvir in da se je morala oblikovati med našim ljudstvom zelo dolgo (str. 130). Iz dolge razprave pa nič ne izvemo o tem, kaj naj bi bilo v Dežmanovem zapisu »kontaminiranega« in »močno prestiliziranega« ali celo »zmaličenega«.