Pri vlogi zelenega lovca se spet zaplete v nesmiselne primerjave. Zeleni lovec mu je ostanek prvotnega divjega lovca, ki zapelje trentarskega lovca v nesrečo (str. 91). In k temu navaja ne povsem posrečeno primerjavo: »Divji lovec, ki strelja na sončnega (A.).«19 Ta sončni pa sicer v zgodnjekrščanskih in srednjeveških prispodobah ni božanstvo, temveč božji glasnik v naravi.