Pravljica o krivopetnicah in Zlatorogu kaže tako pristne poteze, da bi lahko verjeli v njeno preživetje; če ne v sami, potem pa med trentarskimi izseljenci. Vendar pa vidijo nekateri v prvotnem Dežmanovem zapisu Zlatorogove zgodbe precej romantičnega okrasja, ki da ni pristno ljudsko. Komu naj ga pripišemo, se v spremni besedi k dvojezični izdaji vprašuje tudi ugledni narodoslovec Kretzenbacher (1968).