Ostanek te bajke pa so našli tudi v Reziji: V Kaninu je kušel (kozel), ki ima zlate roge.13 O izvirnosti ljudskega Zlatoroga res ni mogoče dvomiti. 11 J.: Opis, Planinski vestnik, 1907, str. 182. 12 J.: Bogatin, koledar GMD, Gorica, 1927, str. 68. 13 M.: Pregled slovstva iz Rezije, Slavistična revija, Ljubljana, 1968, str. 224.
Tako meni tudi raziskovalec bovškega izročila, domačin (1981), ki v svojem razmišljanju sluti davno, predzgodovinsko korenino bajke o Zlatorogu in na več mestih poudarja, da je zgodba izvirna.14 Čeprav na začetku tega stoletja že pozabljen, se je Zlatorog vrnil v kasneje. Kot trentarska ljudska pravljica je namreč označena zgodba Krivopetnice in Zlatorog (1985).15 V njej najdemo spet motiv o rešitelju v zibki, za les pa, iz katerega bo stesana zibka, izvirno trentarsko oznako , ki pomeni iglasto drevo.