Fant pa je na nevarni stezi zagledal med snegom in ledom najlepše rože in med njimi tudi očnico, to je, ki jo je bil v mladosti pogosto trgal, zato da je pripravljal svoji materi vodo za oči.**** Spomin na mater in varuh sta mu klicala: »Odnehaj, ne sili naprej, dovolj naj ti bo triglavska roža. Zaradi storjenega zasmeha te bo tvoja draga osramočena prosila odpuščanja.«