Po drugi svetovni vojni je slovenski založnik v Münchenu leta 1968, za 100-letnico prvega izida, pripravil dvojezično nemško-slovensko izdajo (Baumbach -); spremno besedo sta napisala ugledna izvedenca H. J. Kissling ter L. Kretzenbacher. 4 Nekaj let pozneje je tržaška profesorica Ilse prevedla Baumbachovo pesnitev ponovno v italijanščino (Conegliano, 1975). V matični Sloveniji pa po zadnji vojni nacionalnega Zlatoroga niso več izdali pa tudi ne prevajali v druge južnoslovanske jezike. Toda Zlatorog je že do druge svetovne vojne osvojil srednjo Evropo in se predstavil široki javnosti kot izvirna pripovedka in bajka, v kateri se odraža izrazna moč slovenskega ljudskega izročila.