Slavna preteklost naroda vzbuja tudi njegovo samozavest in zaupanje v prihodnost. Žalostna preteklost pa ustvarja malodušje in občutek nemoči, iskanje rešitve v potujčenju. Ta namen je povsem očiten ob dejstvu, da je zgodovinopisje iz slavne zgodovine, edinstvene v evropskem merilu, kakor nam dokazuje tudi pričujoča raziskava, priredilo za namene ideologij iznakaženo podobo večno majhnega, hlapčevskega ljudstva, ki »nikoli ni bilo svobodno«; ki »ni imelo plemstva«; ali so mu »zemljo teptali tuji škornji«, »narod moj« itd.