V bistvu jih lahko povzamemo v en sam stavek:, narod brez zgodovine, narod hlapcev in dekel. V vzdušju, ki ga takšno gledanje ustvarja med slovenskimi ljudmi, se kar sama od sebe ponuja »rešitev«: slovenski človek naj se ponemči ali poitalijanči, da bo prost hlapčevstva in gospod, kakor so menda drugi narodi. Tega si sicer oblikovalci slovenskega mišljenja nočejo priznati, a se je vendar prav v tem stoletju odrešilo v ponemčenje samo na Koroškem okoli 100.000 slovenskih ljudi; približno toliko tudi na Primorskem, zlasti v tržaškem mestu.