V polnem soglasju z njegovo ugotovitvijo o stikih cerkvenoslovanske književnosti s Karantanijo je tudi dejstvo, da so celo na imeli cerkvenoslovensko mašo (in Sprache), kot nam leta 1384 omenja v predgovoru k prevodu »Rationale divinorum officiorum« Stainreuter, dvorni kaplan vojvode III. in pisec znane Avstrijske kronike 95 gospostev. 98 98 J., Osnove ... itm., str. 44 ‒ povzemajoč po: K. J., Stainreuter von Wien, der Verfasser der sog. Österr. Chronik von den 95 Herrschaften (MIÖG, 47, 1933), 265, 274 M.: Die Slaven, ein Urvolk Europas; 1911, str. 61 (Wenia) je do leta 976 pripadal karantanski Zg. Panoniji; zatem pa Vzhodni krajini (Avstriji), ki je bila že od 876 pod Bavarsko.