Iz tega opisa se nam odgrne nov pogled tudi na sámo ustoličevanje, čigar slog je prav tako preprost, slikovit, ljudski, poln zgledov iz domačega življenja in narave, t. j. svetopisemski, cirilovski. Samo kot takšen se je mogel obdržati v 9. in 10. stol., ko so na Zahodu uvedli cerkveni obred kronanja in trebili ostanke poganskih navad. Četudi Solnograd in Oglej, katerima je pripadala misijonska Karantanija, nikoli nista dosegla višine Cirilove 96 F., Slovanska apostola sv. in Metod, Ljubljana 1927, str. 77‒8 bogoslovne misli, je njuna duhovščina na vsak način popolnoma razumela svetopisemsko simboliko ustoličevanja.