S tem se je med tako ukoreninilo, da je enega najlepših glagolskih spomenikov nemška roka po slovenskem narekovanju prenesla na pergament latinskega zbornika za nemškega frisinškega škofa ‒ v nepristransko pričevanje poznim rodovom. Drugi Brižinski (frisinški) spomenik, prepisan v Karantaniji, vendar panonski po svojem izvoru, eden najpomembnejših spisov na področju starejše krščanske književnosti, z jasnimi bogoslovnimi in pesniškimi prispodobami Cirilovega sloga, dokazuje stike karantanske slovenske zgodovine s sv. in Metodom, kakor 95 F., stare slovenske književnosti, Ljubljana 1942, str. 53 ugotavlja prof. F., ki nam slog takole opiše:96 V vednem stiku z življenjem in naravo se je približal živahnemu, slikovitemu in preprostemu svetopisemskemu slogu. .. Vera in bogoslovna učenost mu ni bila priučena zunanjost, temveč globoko notranje doživljanje.