Ne le ustoličevanje, tudi poklanjanje, t. j. prisega zvestobe novemu vladarju, je vedno potekalo le v slovenskem jeziku (do 1728). In prisegali so deželni stanovi, t. j. plemstvo, za katerega vztrajno trdijo, da je govorilo le nemško; da slovensko sploh ni znalo. Rechtsgesch., Bd. 54, Kan. Abt. 23, 1934 (str. 117‒242); P. E., Die Krönung in Deutschland bis zum Beginn des Salischen Hauses, itm., Bd. 55, Kan. Abt. 24, 1935 (str. 184‒332) 91 J., Probleme ... itm., str. 142 Poleg tega je slovenski jezik tudi ustavnopravni simbol, ker se v tem jeziku sklene pogodba med vladarjem in ljudstvom oz. kmetom, ki je zastopnik Karantancev Po zagotovilih vseh, da bo vojvoda pravičen sodnik in da bo branil krščansko vero, reče kmet: »Torej vprašam, s kakšno pravico me more odstraniti s tega sedeža?« Vsi rečejo: »S 60 denarji, s temi pisanimi živalmi in obleko, v katero je bil vojvoda oblečen; napravil bo tudi tvojo hišo svobodno in brez dajatev.«