Slovenski jezik ima pri ustoličenju simboličen političen značaj. Ne le ustoličevanje, tudi poklanjanje, t. j. prisega zvestobe novemu vladarju, je vedno potekalo le v slovenskem jeziku (do 1728). In prisegali so deželni stanovi, t. j. plemstvo, za katerega vztrajno trdijo, da je govorilo le nemško; da slovensko sploh ni znalo. Rechtsgesch., Bd. 54, Kan. Abt. 23, 1934 (str. 117‒242); P. E., Die Krönung in Deutschland bis zum Beginn des Salischen Hauses, itm., Bd. 55, Kan. Abt. 24, 1935 (str. 184‒332) 91 J., Probleme ... itm., str. 142 Poleg tega je slovenski jezik tudi ustavnopravni simbol, ker se v tem jeziku sklene pogodba med vladarjem in ljudstvom oz. kmetom, ki je zastopnik Karantancev Po zagotovilih vseh, da bo vojvoda pravičen sodnik in da bo branil krščansko vero, reče kmet: »Torej vprašam, s kakšno pravico me more odstraniti s tega sedeža?«