Izhaja iz davnih predkrščanskih časov, ko je bil konj prispodoba kroženja sonca. Sumerci že so si to kroženje predstavljali kot ognjeno vprego, ki jo vodi sončni bog Šamaš. in Rimljani so jo prevzeli v istem pomenu, vodil jo je Helios. Prispodoba je našla svoje 80 J., Osnove ustoličenja ... itm., str. 54 mesto v zgodnjem krščanstvu, v več pomenih, največkrat v zvezi s Kristusom, zmagovalcem, lučjo, njegovim vstajenjem na nedeljo (sončni dan), rojstvom v mesecu ponovnega vzpona sonca (december je bil kot Rimljanom prvi mesec) ipd.81Objahanje je bilo še ves srednji vek, skoraj do zadnjega časa, trdno v navadi.