Umivanje z vodo, nujno za zdravje, je zato pomenilo tudi duševno očiščevanje, v cilju prerojenja v milosti, kakor še danes na simboličen način izraža zakrament sv. krsta. V svetopisemskih zgodbah je svet brez vode simbol zapuščenosti in obupa, kamor pridejo grešni ljudje po božji pravičnosti (Ps 112, 6; Iz 1, 30).76 Nasprotno pa je bila sveža voda v suhih in vročih predelih, kakršna je tudi Sveta dežela, simbol življenja. Mnogi studenci, npr. v Hebronu ali v Sihemu, so izraelskemu ljudstvu simbolično predstavljali njegov življenjski obstoj in ne le sveže vode. 75 D., itm.. str. 69‒73 (Wasser) Brockhaus Enzyklopädie, itm., 1970 (Wasser) 76 Dictionnaire de la Bible, itm. (eau) Hladna, sveža voda se zato v mnogih prilikah in prispodobah pojavlja kot »živa voda« in njen studenec kot »vir življenja«, t. j. nadnaravnega ter milosti božje.