Ti določijo sodnika izmed njih samih, (tega) ki se jim zdi najtehtnejši in najboljši in najpametnejši, in (pri tem) ne gledajo na nobeno plemstvo (niti na moč), le na poštenje (in resnico), in to delajo na prisego, ki so jo storili deželi in rojakom. Ta isti sodnik vpraša potem vse prebivalce in vsakega posebej glede na prisego, ki so jo prisegli sodnikom, deželi in rojakom, ali se jim zdi ta gospod in vojvoda deželi in koristen in dober in ali je tudi dobrodošel, tisti, ki jim ga pač daje in jim ga je tudi dala država, in če jim ni všeč in se jim zdi, da deželi ni dobrodošel, niti primeren, tedaj jim mora država dati drugega gospoda in vojvodo. Če pa (je, da) jim je ta gospod všeč za vojvodo in je tudi deželi dobrodošel, ki jim ga je dala država in deželani, ker ga je tu večina izvolila in rekla, da ga sprejme: »Všeč nam je in se nam zdi dober«, tedaj gredo revni in bogati po skupnem 18 Gre za vrinke v Švabskem ogledalu, o pravicah koroškega vojvode, ohranjen v dveh rokopisih,
Gießenskem in St. Gallenskem.