V naslednjem 12. stol. se deželno maršalstvo ohranja večinoma pri Wildoncih. Deželni značaj panterjevega grba na Štajerskem pa kaže tudi dejstvo, da ga imajo na pečatu tudi drugi deželni uradniki, tako deželni pisar Witigo (1245). Nadalje deželnoknežja mesta kot Fürstenfeld (1230), Gradec (1261), zatem pa tudi druga, med njimi enega najlepših pečatov s panterjem, Krems (1300). 45 K. v.. Die Siegel der österreichischen Regenten, pečati v več letnikih, 1869 in nasl.