Naša jeza na belo hišo pa ni bila zato nič manjša. Okoli poldneva sem dobil povelje, da ostanemo, kjer smo, in da bodo ob dveh začele z napadom čete levo in desno od nas. V resnici so se po drugi uri pridružile topovom tudi navadne in strojne puške, vendar levo od nas le ni bilo ničesar videti in, ko je napočila noč, mi je patrulja, ki sem jo poslal k polku, sporočila, da je tamkajšnji nadporočnik rekel, naj ponoči sklenejo linijo z nami.