[»Naprej!«] in možje, ki so prej sklonjeni tekali za menoj, so se očividno vzravnali in pogumno planili naprej, da sem jih moral takoj miriti, da počasneje. Med potjo se mi je pridružila vrsta drugih čet, ki so doslej ležale in zaostajale, in ko smo prišli čisto v dolino, so nas bile tri čete, z mojo prvo, ki je že dalje na bregu, cela stotnija.
Medtem ko se je ostalo moštvo na povelje Mikulija, ki je prišel od daleč za nami, potegnilo po dolini na levo, sem jaz nehote skočil za svojo prvo četo, ki je že skoraj prišla na vrh drugega brega, do 20 korakov pred prve ruske utrdbe.