Zato sem črtala oz. zamenjala tiste besede, ki današnjemu človeku, vsaj po mojem mnenju, nekoliko neprijetno bijejo v oči ali ušesa (n. pr. baš, jako, ljuta bolečina, ljutiti se, prišedši, dočim) ali pa so moteče zastarele (npr. 2. sklon množine: ljudij, jajec). Nisem poslovenila razmeroma številnih tujk, obdržala sem vse besede izvirnega besedila, ki jih pozna Slovenski pravopis iz l. 2001, pa tudi nekaj čisto pogovornih. Ni se mi zdelo primerno, da bi besedilo, staro 90 let, prilagajala sedaj veljavnim slovničnim in pravopisnim pravilom do take mere, da očetov dnevnik ne bi obdržal pristnosti in jezikovne patine.