Razmik med vrsticami je tako majhen, da sega pogosto spodnji del črke v črko v spodnji vrsti (na pr. spodnji del črke j sega v zgornji del črke l). Razmeroma pogosto je bilo treba uporabljati povečevalo, čeprav je pisava enakomerna in zelo razločna. Jezik v dnevniku ustreza izražanju slovenske inteligence v začetku 20. stoletja.