Srca so se nam skrčila in kri nam je zastala v žilah, ko smo zagledali v snegu pred oltarjem čisto majhne rdeče pege: skozi belino snega je že silila rdečica človeške krvi. A bil je čudovito lep zimski dan; megla se je dvignila, sicer sivo nebo je vse posinjelo, sonce je sijalo in njegovi žarki so se odbijali od sneženih kristalov, da je jemalo. Obrnili smo se stran od hruške in po žilah nam je spet zakrožila mlada kri.