Patrulje se niso več vračale z nočnih pohodov, noči so jemale straže in jih niso več vračale. Poveljnikom so bila dobrodošla vsa sredstva, da ustrahujejo vojake in da onemogočijo hitro napredujočo epidemijo begunstva. Zato so na polju pred hruško pogosto pokale salve iz pušk in prenekatero truplo se je zazibalo na najnižji hruškini veji.