Na smo prišli šele okoli desete in, predno smo odšli s postaje v Meidlingu, je bila ura enajst proč. Kljub temu je bilo po ulicah vse polno ljudi, ki so nas glasno pozdravljali s »hoch« in »živio«. Vendar so bili Dunajčani precej zbegani, ko so videli našo hladnost, le tu in tam se je kdo od vojakov odzval z glasnim pozdravom.