Zanimive podrobnosti, ki izhajajo iz izpovedb omenjenih prič, so naslednje: Brezigarjevo verižništvo je bilo v tem, da je glede na svoj službeni položaj izkoristil možnost, da pride do dodatnih, neevidentiranih nakaznic za moko (menda ok. 200 kg mesečno). To moko je prodajal po nabavni ceni, torej brez dobička zase, mnogim dunajskim v stiski; dogajalo pa se je tudi, da je s to moko poplačal kakšno zaupno informacijo. Denarna sredstva za kritje stroškov pri nabavi in pošiljanju šifriranih sporočil v knjigah so bila skromna, izvirala so iz občasnih skromnih prispevkov posameznikov.