Ko je odšel z doma, je bil tako nepreviden, da ni vzel ničesar na pot. To se je bridko maščevalo, kajti od do Zagreba ni mogel nikjer ničesar dobiti in je bil zato meni zelo hvaležen za klobaso, salamo in sir, ki sem jih z njim bratovsko delil. V Bosenskem, kjer sva do polnoči čakala na vlak, se nama je pridružil neki dunajski zdravnik, že nadpetdesetleten, ki je takoj prostovoljno hitel na bojišče pomagat trpečim.