Ko je to uspelo pri Hodževi tiskarni v Budimpešti jeseni l. 1917, so lahko zarotniki pošiljali nakupljeni propagandni material skupaj s skritim sporočilom kar sami brez posredovanja knjigarne; to delo je opravljal brat, enoletni prostovoljec, ki je delal na vojnem cenzurnem uradu; sam je opremljal pošiljke s pečatom »Cenzurirano« in lepil nanje ponarejene etikete pooblaščene knjigarne. Za dešifriranje tajnih sporočil je bilo treba uporabiti geslo, za katero so se dogovorili že pred Hacinovim prebegom, a so ga l. 1918 zaradi varnosti spremenili. Pisali so z »nevidno« pisavo, ki se je odkrila ob segrevanju.