V nasprotni smeri, z v Švico, so tajna poročila, šifrirana v knjigah, smeli pošiljati le preko uradno pooblaščenih knjigarn. Sprva je zadeva tekla tako, da je od svojega mlajšega brata, ki je delal na cenzurnem uradu vojnega ministrstva, izvedel, katere avstrijske knjige z domoljubno in propagandno vsebino so bile že cenzurirane, tako da jih pri pošiljanju v tujino ni bilo več treba posebej pregledovati. si je oskrbel v pooblaščeni knjigarni takšno knjigo in jo doma opremil s tajnim sporočilom.