Pa tudi pozneje sem prav povsod videl rezerviste, ki so bili tihi ali pa so vriskali iz obupa, zraven pa žene, matere in sestre, ki so bridko jokale. Navadno so prišli šele zadnji trenutek preko polja in stopali v vlak, ko se je že premikal. Sprevodniki so imeli težko delo, pa vendar se ni ‒ začuda ‒ zgodila nobena nesreča.