Megla je sedla čisto na zemljo in železniški tiri so izginjali vanjo že 100 korakov pred nami, medtem ko je drevje ob progi bilo mogoče videti še 200 korakov pred nami. Šli smo mimo treh stražnic, v četrti, ko so že vsi spremljevalci zaostali, sem ostal, da si odpočijemo. Snedli smo vsak nekaj malega iz nahrbtnikov, domača gospodinja nam je naredila čaj in tako smo se prav prijetno odpočili.