Stopka je ravno še zagledal mahajočega in mislil sem, da bosta slugi na prihodnji postaji izstopila, se vrnila tja, kjer sva midva izstopila, in tu počakala na naju. Zato sva šla mirno kosit v najboljši hotel, med potjo videla sto in sto judovskih trgovin, umazani judovčki so naju nadlegovali z »Neue Lodzer Zeitung«, »Breslauer Bote« in kdo ve, kako se vse te sitnosti imenujejo. Za kosilo ‒ juho, meso s prikuho, pomarančni kompot in črno kavo ‒ sva plačala po 3 K.