Dne 31. 2. sem proti večeru dobil tole povelje: Ko nastopi tema, pride na mesto 6. stotnije 13. ‒ Šesta gre v Wójcin kot rezerva; 5. se opre z levim krilom na 13., med 5. in 7. pa pride 8. stotnija. Morali smo torej svoje celodnevno in celonočno, v smrtni nevarnosti opravljeno delo prepustiti 8. stotniji, sami pa se, razen ene čete, preseliti v oni prazni prostor, ki je bil med našo in 6. stotnijo, in tam pričeti znova z delom, trudni od 24-urnega napora, osmi pa, ki je bila vso noč v rezervi in je prej v Sulejówu na varnem stražila mostove, bo padel v naročje sad našega truda.