Ker ni bilo od nikoder nobenega poročila, sem šel po daljšem čakanju sam s svojimi ordonanci svoje čete, in sicer v smeri za četrto Hönlingerjevo, ki je imela najdaljšo pot. Mesec je svetlo sijal in zvezde so jasno bleščale na krvavo zemljo kakor ob največjem prazničnem miru. Kljub temu smo dolgo tavali sem in tja in iskali zakope, kjer bi morali biti.