Ko so bila vešala ‒ vrv na hruški, pod njo klop ‒ gotova, je stotnik Stréda komandiral »pozor«, avditor je stopil pred prapor in čital po nemško obsodbo, ki jo je nato praporščak Fijatović kratko obrazložil: »I. je dezertiral s straže z namenom, da se z bojuje proti nam, in se v imenu njegovega veličanstva cesarja in kralja obsodi na smrt z obešenjem. Ta sodba se bo izvršila takoj.« Zdelo se je, kakor da so šele te jasne in glasne besede prepričale obsojenca, da je njegova usoda zapečatena: za trenutek se je ves stresel, potem pa prebledel kakor zid, njegovi črni lasje in črne obrvi so bili še temnejši, ustnice pa še bolj blede.