so prepevali v svojih zakopih, da so njihovi močni, lepi in jasni glasovi prodirali do nas. Tudi Koukal je zbral nekoč naše, jim dal cigaret in ruma, pa je kljub temu le težko spravil iz njih glasove, ki pa so komajda dosegli ruske zakope, kajti ti glasovi so bili stisnjeni in prisiljeni. Sicer pa je Koukal te dni mnogo govoril o neizmernosti vesolja, o velikosti svetov, svetlobnih stoletjih in neznatnosti naših teženj in bojev in njihovi liliputanski nepomembnosti za vesolje in njegovo zgodovino.