Glede ujetnikov sem zvedel od, Navrátila in Mikulija samega tole: pred zoro se je približala 6 mož močna ruska patrulja Swieciechówu, na katerega vzhodnem koncu je stala naša straža. Na krik naše straže »Halt!«[»Stoj!«] so zadnji štirje pobegnili, prva dva pa nista imela več časa, vrgla sta puške proč, dvignila roke in prosila milosti. Ko je zvedel za dober lov (to je lepo pripovedoval Navrátil), se je tako ojunačil, da si je upal skoraj do lastne bojne črte k stanovanju Navrátila, kjer je sprejel svoja ujetnika, dva mlada, krepka, zdrava in dobro rejena. M. se je takoj postavil na čelo eskorte.