Vhod je deloma zapiralo okno, prineseno od kdo ve kje, deloma plahta namesto zagrinjala. Okoli en in pol metra visoke stene so bile vse obložene z lepo rumeno pšenično slamo, prevezano v majhne snopiče, tako da je bila podzemska sobica prav mehka, topla in prijazna. Ob eni steni je ležal na slami na nekoliko vzdignjenem prostoru Trnečka, ob drugi meni neznana oseba, pokrita s plahto, ob tretji je bila peč, ob četrti razne malenkosti.