Wójcin, 13. 1. 1915. Ko se je zmračilo, sem zlezel iz svojega skrivališča in si ogledal sledove ruskih granat. Vsepovsod v okolici pravilno okrogle jame, globoke praviloma nad 1 m in široke nad 2 m, v globini zemlja razrita, višje lepo zaokroženo izvržena na površje. Pogled nanje je bil bolj deprimirajoč kot samo pokanje; tu šele sem videl učinek, tisto grozno pustošenje mrtvega in mesarjenje živega.