Okoli poldne je Koukal poslal Čehaića k praporu s poročilom, da nas rusko topništvo ne spusti z muhe, da neprestano strelja na nas iz smeri od dveh zvonikov (Paradyż), da je ta ogenj tem bolj deprimirajoč, ker prihaja z boka, in da prosi, da nas ali naše topništvo podpira ali pa da se spremeni fronta. Nato smo dobili sporočilo, da pride zvečer nadomestilo in da bomo spet rezerva. Wójcin, 13. 1. 1915. Ko se je zmračilo, sem zlezel iz svojega skrivališča in si ogledal sledove ruskih granat.