Danes popoldne, ko smo se že popolnoma navadili na novo mesto in mir, ki smo ga imeli ves dan, in smo zato mirno ležali na slami, naenkrat za menoj nekaj grozno poči, okno zažvenkeče, razbito na tleh. Mehanično vzamem svojo kapo in plašč in bežim iz hiše, za menoj v neredu tudi drugi, in vsak hiti za drugo hišo in se skriva za zid. Čez nekaj časa pride iz svojega skrivališča tudi Koukal.