nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Zgodba o zaplenjenem pravičniku/Politični članki in satire, poved v sobesedilu:
Popisal je brez pretiravanja puntarsko in krvoločno mišljenje ter nehanje ljubljanskega prebivalstva, ozrl se je tudi mimogrede na pojave in dogodke v bližnji in daljni okolici ter opozoril na njih nevarnost; nato je izrekel državnemu pravdniku svoje zvesto državljansko zadoščenje ob njegovem delovanju, vendar pa si ni mogel kaj, da ne bi z vso dolžno ponižnostjo obžaloval premehko in prevelikodušno obzirnost državnega pravdnika, katero da si razlaga samo z najbržim dejstvom, da ima gospod državni pravdnik milosrčno soprogo in mladoletno, nadebudno deco, dejstvo, katero je še vselej mehkobnomilo vplivalo na državljane, zakonu zveste; in naposled je nastopil pot brezobzirne samoobtožbe. Razložil je, kako težavno in nadvse mučeniško stališče da je prisojeno ob teh nenavadnih in globokega obžalovanja vrednih časih čestitim pravičnikom, ki nakljub vsem in zelo mnogoterim izkušnjavam neomajno stoje na braniku kazenskega zakona;ali kdo ve, odkod pride izkušnjava,
kedaj pride in kako! V spanju morda, v nemirnih sanjah po težki večerji, se blodne misli nenadoma prevrnejo in beseda plane iz njih, ki bi je bdeči jezik nikoli ne izpregovoril.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani