nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Verovšek/Članki, polemike in feljtoni, poved v sobesedilu:
Zdi se mi, da vidim njegov široki, smehljajoči obraz v družbi drugihobrazov, tako ljubih in znanih, zdaj tako daljnih in bledih: Vodnika,,,,,,, Medveda in še tisočerih drugih, njim po srcu in besedi enakih. Slišim žvenketanje kozarcev, slišim pesem, tako veselo in otožno, kakor da jo poje naša zemlja iz svojih globočin, slišim prešerno, odkritosrčno, moško modrovanje, ki ga komaj razumem, slišim predrzno zabavljico, ki se ji komaj upam prikimati, slišim smeh, tako glasan, tako naravnost in brez strahu pognan iz kipečih prs, da se oziram plah. In nad njimi vsemi je razlita, iz oči jim sije ljubeznivost, kakor topla, mehka luč.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani