Leta 1582 je izdal Trubar ves Novi testament svetega pisma in tam piše v predgovoru: ”Vsem je znano, da pred štiridesetimi leti (1550 prva knjiga) ni bilo nobenega pisma, še manj pa knjige v našem slovenskem jeziku; zakaj mislili so, da sta slovenski in ogrski jezik tako groba in barbarska, da se jih ne more ne pisati ne brati.“ Nato pripoveduje, kako imenitno da se je razvila protestantska literatura v slovenskem jeziku ter pravi: ”Teh knjig ne bero samo v mestih, kjer imajo šole, temveč bero jih tudi z velikim poželjenjem in veseljem po vaseh kmetje in njih otroci kljub papeževi prepovedi ... iz knjige se toliko nauče, da znajo svoje nauke tudi sami proti papistom zagovarjati in braniti.“
Seveda je bilo treba veliko truda, navdušenosti in naravnost nadčloveške nesebičnosti, da je to mlado drevo slovenske kulture obrodilo sad.