Nekateri se vržejo na tla ob belem dnevu pred ljudmi, kakor da bi bili božjastni; in po dolgem brcanju in pretvarjanju začno kvasiti, da jih je zagnala na tla devica ali katera druga svetnica; da je z njimi govorila ter jim zapovedala, da naj na tem ali onem hribu, v tej ali oni dolini ali v gozdu postavijo cerkev, da naj romajo tja s križi in banderi molit in darovat in mašo poslušat. In če bi tega ne storili, da bo ali tista svetnica, ki se je prikazala, vse žito na polju in vse vino v vinogradu s točo pobila, ter da bo poslala tako strahovito kugo nad ljudi in živino, da bo komaj tretjina pri življenju ostala.“
Trubar piše dalje: ”Lansko poletje (l. 1561.) se je prikazala v Gornjem gradu na južnem Štajerskem, štiri milje od Ljubljane, neka mlada nečistnica.