Tako n.pr. ljubljanski protestant Klombner, ki ga je naravnost obrekoval in črnil pri baronu Ungnadu, zaščitniku in podporniku slovenske knjige. Trubar je pisal nekoč svojemu hrvaškemu sodelavcu Konzulu, da ne hrvatske, ne cirilske, ne slovenske knjige ne gredo, kakor bi bilo treba, ter da bodo iz njih škrniceljne delali in ribe vanje zavijali. To se je pozneje seveda spremenilo in knjige so se čudovito hitro razširjale po vsem Slovenskem.